KULTURNO PODJETNIŠKI INKUBATOR SLOVENSKE KONJICE

Idejo o kreativnem centru oziroma kulturno podjetniškem inkubatorju sem razvil kot odgovor na aktualno stanje na območju Starega trga v Slovenskih Konjicah. Namen projekta je bil razvoj novih vsebin s katerimi bi bilo mogoče v historični predel mesta privabiti nove obiskovalce in na ta način pospešiti njegov razvoj. Omenjeno idejo sem snoval v okviru zaključne naloge podiplomskega študija arhitekture, vendar z njo nisem zagovarjal magistrske naloge. Temo sem namreč zamenjal s projektom opazovalnic neba oziroma zvezdoglednic v italijanskem kraju Roccascalegna. Z omenjenim projektom sem nepričakovano dosegel vidnejši rezultat na mednarodnem arhitekturnem natečaju za mlade arhitekte. Ker je bil med drugim tudi to zelo velik uspeh za našo šolo, sva se z mentorjem odločila natečajni projekt nadgraditi v magistrsko delo. Kljub omenjenemu dejstvu je ideja o kreativnem centru na območju Starega trga bila razvita in jo je mogoče še naprej nadgrajevati. Navdih zanjo sem črpal iz projekta Galerije likovnih prijateljevanj, katerega arhitekturni del sem zasnoval. K projektu sem bil s strani založniškega podjetja Novice povabljen kot nagrajenec štipendijskega sklada Likovnih prijateljevanj. Filozofsko podstat omenjenega centra sem oblikoval s pomočjo svetovno znanega makroekonomista in raziskovalca regionalnega razvoja Richarda Floride.
Richard Florida kreativnost označi kot specifično obliko človeškega kapitala, ki lahko v svetu za katerega je značilen upad industrijskega ter krčenje storitvenega sektorja, odloča o dolgoročnem uspehu posameznih mest in regij. Le ta se po tradicionalnih predstavah razvijajo na podlagi specifičnih krajevnih prednosti. Omenimo jih le nekaj: dostop do surovin in delovne sile, sorazmerna bližina drugih podjetij, slednjim prijazna politika, ki razvoj industrije podpira na zakonodajni ravni ter ugodnimi davčnimi politikami. Teorije, ki bazirajo na omenjenih dejstvih, so po Floridi neuporabne, ko govorimo o osupljivem gospodarskem, kulturnem in političnem razvoju sodobnih mest širom sveta. Po njegovem je tako potrebno novo dojemanje človeškega kapitala kot kreativnega kapitala. Tako v osrčje naprednih ekonomij postavlja kreativnega delavca, ki je visoko izobražen in se pri svojem delu ukvarja z inovacijami s kolikor se da širokim dometom uporabnosti. Po njegovih teorijah je tako naloga sodobnih mest privabiti to obliko človeškega kapitala. Omenjenemu dejstvu se prilagajajo tudi infrastrukturne politike, ki so prej neposredno nagovarjale velika podjetja. Danes pa se preusmerjajo v razvoj življenjskega in delovnega okolja, ki odgovarja željam in potrebam tega zelo specifičnega visoko usposobljenega delavca. Florida tako v osrčje svojih raziskav postavlja kreativnega posameznika, katerega način življenja se odraža tudi v odnosu do prostora. V preteklosti so delavci sledili velikim in uspešnim podjetjem, danes pa je ravno obratno. Inovativna podjetja, ki beležijo visoko gospodarsko rast sledijo talentu. Slednji pa sledi specifičnim življenjskim pogojem, ki naj bi mu odgovarjali. Florida je tako izoblikoval arhetipsko podobo ustvarjalca, ki naj bi pri izbiri kraja bivanja cenil odprtost, toleranco, avtohtono grajeno kulturno krajino, čisto okolje, možnosti za rekreacijo v naravi, prisotnost »boemskega« elementa, ki ga sestavljajo glasbeniki, igralci, plesalci in vizualni umetniki ter široko paleto nestandardnih doživetij in dražljajev.
Ob tem ne smemo pozabiti na kakovostno kulinarično ponudbo, pestro nočno dogajanje in možnosti za kulturno udejstvovanje. Našteti dejavniki naj bi bili pri izbiri kraja bivanja celo pomembnejši od strogo ekonomskih. Florida svoja dognanja utemeljuje s številnimi statističnimi kazalniki. Iz njih tako lahko razberemo, da obstaja pozitivna statistična korelacija med visoko gospodarsko rastjo in deležem kreativnih industrij. Obstaja pa tudi pozitivna statistična korelacija med deležem kreativnih industrij in prej naštetimi faktorji, ki določajo specifično življenjsko okolje, prilagojeno ustvarjalnim posameznikom.
Iz raziskav Richarda Floride sem razbral, da so ravno majhna mesta tista, ki najlažje pritegnejo pozornost kreativnih ljudi, še posebej če v njih že delujejo manjše skupine le teh. Presenečen sem ugotovil, da naše mesto ustreza skoraj vsem kazalnikom, ki jih v svoji knjigi omenja, svetovno priznani, makroekonomist. Manjka pa nam ključni dejavnik. To je majhna, organizirana, v javnosti prepoznavna in v splošni družbi priznana skupina ustvarjalcev, ki bi lahko pritegnila kreativce in njihove podpornike še od drugod. Potencial za nastanek le te, seveda, imamo. V našem prostoru imamo veliko mladih, kar nenazadnje dokazuje veliko število vzgojno izobraževalnih zavodov. Žal pa je mnogo tistih, ki se po končanem študiju v domače kraje ne vrnejo. Običajno lahko vzroke pripišemo pomanjkanju delovnih priložnosti in premalo stimulativnemu delovnemu okolju.
Iz zgoraj naštetega in iz lastnih izkušenj na področju arhitekturnega ustvarjanja sem si postavil osnovno vprašanje: Kako v našem mestu zadržati mlade, talentirane ljudi oziroma le te, po končanem študiju, privabiti nazaj v lokalno okolje Dravinjske doline? Slednji predstavljajo osnovo gospodarskega razvoja, seveda pod pogojem, da imajo možnosti delovati v stimulativnem delovnem okolju. Tako sem si zamislil multifunkcijski prostor za delo, zabavo in prosti čas pod eno streho. Takšen center je v bistvu javni oziroma pol javni prostor, ki na enem mestu združuje različne življenjske funkcije, (delo, izobraževanje, poslovanje, promocija novih produktov, trženje, sprostitev, zabava …) primerne za karseda širok spekter mladih ljudi. Namen takšnega okolja je razvoj novih idej, ki bi pospešile podjetništvo, turizem in kulturo življenje v mestu. Z povečanim številom ljudi v Starem trgu, pa bi le ta ponovno zaživel.
V oblikovnem smislu ima stavba videz novega industrijskega objekta. Mislim, da bi bila oblika zgradbe za marsikoga nesprejemljiva. Vendar sem jo logično izpeljal iz prostorskih danosti. Forma objekta omogoča zasnovo velikih prosojnih površin, ki v objekt spuščajo svetlobo. Vemo, da je to območje na precej osojni legi, zato so »lovilci« svetlobe še kako potrebni. Podoba objekta podpira konstrukcijski sistem, s katerim je mogoče zasnovati veliki, fleksibilni prostor brez vmesnih podpor. Stebri bi lahko namreč ovirali notranjo prostorsko organizacijo. V pritličju se tako nahajajo prostori za: co-working, sejne sobe, učilnica, čajna kuhinja in razstavišče v sklopu katerega sem predvidel manjši amfiteater, ki je namenjen najrazličnejšim poslovnim in družabnim dogodkom. Kletni prostori bi bili namenjeni delavnicam za prototipiranje in glasbenikom, ki potrebujejo zvočno izolirane prostore. Kletni prostore je mogoče povezati z trškima hišama, ki sta v tem trenutku prazni in v katerih bi se lahko izvajal del programa centra. Preko slednjih bi bil inkubator neposredno povezan s odprtim prostorom Starega trga.
Predvideni inkubator je prvenstveno namenjen razvoju novih produktov, zagonu novih podjetij in razvoju kadrov. Iz tovrstnega ekosistema bi lahko lokalna podjetja pridobivala visoko usposobljen kader, ki bi z udejstvovanjem v centru pridobil potrebne delovne izkušnje. Kadrovniki uspešnih podjetij bi se udeleževali različnih dogodkov, s čimer bi pridobili informacije o novih kadrovskih potencialih. Člani skupnosti inkubatorja bi se pri delu precej angažirani, saj bi bilo njihovo delo oziroma njihova produkcija na ogled strokovni javnosti. Biti opažen je tisto, kar največ šteje in posameznika izredno motivira. Podjetja bi lahko imela v centru tudi svoje, mlade, predstavnike. Slednji bi sodelovali med sabo, kar bi posledično prineslo razvoj novih produktov in njihovo hitro implementacijo na trgu. Najprodornejši člani kreativne skupnosti bi lahko ustanovili tudi lastna zagonska podjetja. Kader zanje pa bi našli kar v centru, med prijatelji. Velika prednost takšnega centra je v povezovanju in mreženju različnih interesnih skupin na enem mestu. To je zelo pomembno za tiste, ki so se pripravljeni podati na samostojno pot. Danes je tako, da novopečeni podjetniki največ časa in sredstev porabijo za vzpostavljanje kontaktov, predstavitve svojih produktov in organizacijo poslovanja. Z delovanjem v centru pa bi se tovrstne aktivnosti zanje močno zmanjšale, s čimer bi lahko časovne in materialne prihranke namenili za zviševanje kakovosti produktov. Pri zagonskih podjetjih sta ključnega pomena za obstanek na trgu ravno visokokakovostna ponudba in hitro ter učinkovito mreženje, ki omogoča učinkovito trženje produktov in storitev.
Kapacitete zasnovanega objekta so relativno majhne in ne dopuščajo širitve novonastalih podjetij. Omenjeni problem bi rešili z uporabo poslovnih površin v Konusovi stavbi. Glede na to, da je omenjena stavba zelo velika, bi se v njej lahko nahajale tudi podružnice velikih, mednarodno priznanih, podjetij. V kolikor bi v naših krajih obstajal kadrovski potencial, bi bila slednja zagotovo zainteresirana za vlaganja v Slovenske Konjice. Na prvi pogled se to sliši nekoliko utopično, vendar iz izkušenj vem, da je temu res tako. Velika, zahodna, podjetja neprestano iščejo možnosti za odpiranje podružnic v državah kjer je cena delovne sile nizka, kader pa je visoko izobražen in ima ustrezne delovne kompetence.
Idejo o kreativnem centru sem preizkusil tudi na mednarodnem arhitekturnem natečaju za mlade arhitekte v organizaciji BEE BREEDERS Architecture Competition Organisers. Naslov natečaja je bil: Adelaide Creative Communty Hub competition. Zmagal je projekt katerega avtorja sta Lucas Monnereau in Thomas Leblond. Zasnovala sta steklen volumen znotraj katerega se prepletajo posamezne etaže. Oblikovala sta jih kot nekakšne lebdeče otoke povezane z transparentnimi stopnicami. Med odprtimi površinami je veliko zelenja. Prostori so multifunkcijski in s tem namenjeni karseda širokemu krogu ljudi. Celoten objekt je zasnovan kot nekakšna izložba, kjer so mladi, zagnani ljudje, vidni tudi drugim. Na ta način lahko hitro pritegnejo pozornost potencialnih kupcev njihovih produktov in storitev. Žirija je ob tem zapisala: »Ta projekt kaže velik potencial za privabljanje ljudi vseh vrst k raziskovanju, opazovanju oziroma udejstvovanju na področju kreativnih industrij.« Ideje, ki sem jih predhodno razvijal za konjiški projekt sem v okviru natečajnega projekta še dodatno nadgradil. Moje delo je strokovna komisija prepoznala kot kvalitetno in tako moj projekt uvrstila v ožji izbor.