Pod blagovno znamko EV ARHITEKTURA opravljam SAMOSTOJNO ARHITEKTURNO PRAKSO, ki temelji na lastni, KREATIVNO-NAČRTOVALSKI METODI. Izoblikoval sem jo skozi leta udejstvovanj na mednarodnih natečajih za mlade arhitekte. V ospredju moje samostojne prakse je vselej naročnik s svojimi: idejami, željami, potrebami, bivalnimi navadami in ekonomskimi zmogljivostmi. Da naročniku lahko ponudim kakovostno zasnovani objekt, moram poleg že omenjenega slediti tudi stoletni Vitruvijevi doktrini. Vitruvij v De architecturi utemeljuje arhitekturo kot dejavnost, ki je zasnovana na skladnosti in ravnotežju treh načel: »Lepote (venustas), trdnosti (firmitas) in koristnosti (utilitas).« Eden od rezultatov moje samostojne arhitekturne prakse je SERIJA ENODRUŽINSKIH HIŠ, ki sem jo poimenoval: EV HIŠE. Obseg referenčnih del znaša: 3 izvedene hiše, 2 sta v gradnji, 5 hiš je v fazi projektiranja in 8 idejnih zasnov najverjetneje ne bo realiziranih (stranski načrtovalski produkt).

TEKMOVALNO ARHITEKTURNO PRAKSO opravljam v okviru NEODVISNIH, mednarodnih arhitekturnih natečajev za mlade arhitekte. Sodeloval sem na 15-ih izzivih in bil 4-krat med nagrajenci. Že na svojem prvem tekmovanju v arhitekturnem komponiranju (Observatory Houses Competition, v organizaciji Young Architects Competitions) sem, takrat še študent arhitekture v Mariboru, dosegel vidnejši rezultat. Moj dosežek na mednarodni ravni je bil hkrati tudi velik uspeh za Mariborsko arhitekturno šolo, zato sem idejni projekt opazovalnic neba nadgradil v magistrsko delo. Ker so omenjeni natečaji predstavljali novost na področju arhitekture, sem se lotil NJIHOVE POPULARIZACIJE. Da bi bil pri promociji MEDNARODNEGA KREATIVNEGA EKOSISTEMA MLADIH ARHITEKTOV čim bolj uspešen, sem najprej magistrski projekt predelal v knjižno (monografsko) obliko z naslovom: ZVEZDOGLEDNICE V ITALIJANSKEM KRAJU ROCCASCALEGNA, nato pa sem pričel PISATI o mednarodni skupnosti mladih arhitektov in njihovih dosežkih. Pripravljal sem ČLANKE za: revijo Provinca, spletni portal: Kulturno medijski center Slovenija in lokalni časopis Novice. Prispeval sem tudi spis za Zbornik ustvarjalcev Dravinjske doline, ki je izšel pri: JSKD (območna izpostava Slovenske Konjice).

CO x (LIVING/WORKING/PLAYING) + PUBLIC je ime s katerim sem poimenoval NOVO ARHITEKTURO, ki nastaja med mladimi arhitekti širom sveta in katero tudi sam soustvarjam. Del slednje so namreč vsi moji nagrajeni elaborati. Gre za arhitekturo, ki podpira SKUPNOSTNI NAČIN ŽIVLJENJA in vključuje bistvene aspekte človekovega življenja (delo, bivanje, sprostitev, rekreacija, javno delovanje) na enem mestu. Posameznik lahko zelo naravno (hitro in brez stroškov) prehaja med življenjskimi funkcijami/aspekti, kar povečuje njegovo storilnost, mu prihrani čas in povečuje možnosti za razvoj novih produktov in storitev. Nova arhitektura je prvenstveno namenjena tistim mladim, ki si utirajo pot v podjetništvo in svet kreativnih industrij. Teoretično sem jo podkrepil z odkritji raziskovalca regionalnega razvoja Richarda Floride (knjiga: The Rise of the Creative Class). Delček nove arhitekture mi je v Slovenskih Konjicah, skozi projekt KO+WORKING KONJICE oziroma POSLOVNO IN KREATIVNO SREDIŠČE MLADIH, uspelo tudi realizirati.

Poklic arhitekta in z njim povezano kreativno snovanje objektov poskušam približati mlajšim generacijam skozi avtorski IZOBRAŽEVALNI program ARTI/TEK/TURNI POLIGON, ki temelji na specifičnih likovno-arhitekturnih delavnicah. K sodelovanju sem uspel privabiti tri osnovne šole in konjiško gimnazijo. Skratka sodelujem z vsemi šolami na Konjiškem. Skupaj z likovnimi pedagoginjami izvajamo likovno-arhitekturne delavnice, na katerih učenci ustvarjajo idejne arhitekturne projekte na osnovi predhodno izdelanih maket. Teoretične osnove arhitekturnega komponiranja poskušam učencem približati s pomočjo skrbno izbranega slikovnega gradiva iz mednarodnih arhitekturnih natečajev. Arti/tek/turni poligon je postal KOMPLEMENTARNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM s katerim zapolnjujemo vzel pomanjkanja arhitekturnih vsebin v javnem šolskem sistemu. Projekt je podprla tudi občina Slovenske Konjice v sklopu participativnega proračuna. O ARTI/TEK/TURNEM POLIGONU sem IZDAL KNJIGO z istoimenskim naslovom. Omenjeni izobraževalni program je že prestopil lokalne okvirje in se počasi širi po Sloveniji.

Nadgradnja Arti/tek/turnega poligona je DRUŽBENI projekt KO+WORKING KONJICE oziroma POSLOVNO IN KREATIVNO SREDIŠČE MLADIH, ki se nahaja v secesijski stavbi v središču mesta (Stari trg 36). Na mojo pobudo je Poslovno in kreativno središče mladih ustanovila občina Slovenske Konjice katerega cilj je: vzpostaviti podporno okolje za uveljavljanje mladih podjetnikov in kreatorjev na širšem Konjiškem, ŠIRITI KULTURO KREATIVNIH INDUSTRIJ in nekaj doprinesti k oživljanju starega mestnega jedra Slovenskih Konjic. Na proces ustanavljanja KO+Working Konjice so pomembno vplivale IDEJNE ARHITEKTURNE ZASNOVE, ki sem jih ustvaril na podlagi: uvida v delovanje Likovnih prijateljevanj, spoznanj ameriškega raziskovalca regionalnega razvoja Richarda Floride (knjiga: The Rise of the Creative Class) in refleksije lastnega (kreativnega) načina življenja. Med idejnimi zasnovami izstopa nagrajeni elaborat na mednarodnem arhitekturnem natečaju: ADELAIDE CREATIVE COMMUNITY HUB, v organizaciji Bee Breeders Architecture Competition Organisers (danes Buildner Architecture Competitions) s katerim sem pospešil postopek ustanavljanja. Danes imamo tako na voljo: tri pisarne za so/delo/vanje 12-ih uporabnikov, večnamensko sejno sobo, namenjeno: izobraževanju, sestankovanju, poslovnim, kulturnim in drugim dogodkom in sredstva za izvajanje poslovno-izobraževalnih vsebin. KO+Working Konjice, ki ga med drugim tudi VODIM, mi omogoča opravljanje vseh aktivnosti povezanih z: arhitekturo, podjetništvom, izobraževanjem, kreiranjem in javnim delovanjem na enem mestu. Kar predstavlja bistvo sodobnih, KREATIVNIH DELOVNIH OKOLIJ. Z projektom med drugim odgovarjamo na izzive s katerimi se sooča Kulturni in kreativni sektor v Sloveniji (del KKS-ja je tudi arhitektura).

Lokalna javnost me je spoznala, ko sem postal ŠTIPENDIST LIKOVNIH PRIJATELJEVANJ. Organizirala jih je medijska hiša Novice d.o.o. Štipendija mi je poleg prepoznavnosti prinesla tudi naročilo za oblikovanje prostorov GALERIJE LIKOVNIH PRIJATELJEVANJ. V času študija sem ustvaril še dva vidnejša projekta, ki sta pomembno vplivala na razvoj moje kariere in sta potekala v sodelovanju z MCDD. Prvi projekt je ULIČNO RAZSTAVIŠČE ZA MLADE, ki je še danes aktiven in ga sedaj podpira občina Slovenske Konjice. Drugi projekt je Mladinske kreativne produkcije (MKP), ki pa je zaključen. Cilj slednjega je bil vzpostaviti podporno okolje za uveljavljanje mladih arhitektov. Cilje smo dosegli s formiranjem kreativne skupnosti mladih arhitektov, organiziranjem neformalnih arhitekturnih natečajev (izvedeni so bili 4-je natečaji) in izdajanjem revije (izšla je v dveh izvodih). K sodelovanju sem uspel privabiti tudi mariborsko šolo za arhitekturo in njene študente. Na idejo sem prišel po zaslugi prijatelja, pesnika in pisatelja Aleša Jelenka, ki me je povabil v svet mladinske literarne ustvarjalnosti. Sistem za uveljavljanje mladih literatov sem poskušal prenesti v arhitekturo in MKP je bil dober poskus. Na podlagi MKP-ja sem odkril MEDNARODNI NATEČAJNI EKOSISTEM MLADIH ARHITEKTOV, ki je bil takrat še v povojih. MKP je bil precej podoben omenjenemu mednarodnemu ekosistemu, čeprav je nastal povsem NEODVISNO od njega, kar je mogoče tudi razložiti. V času gospodarske krize smo mladi, angažirani arhitekti povsod po svetu iskali nove poti kariernega razvoja in enostavno DUH ČASA je bil naklonjen tovrstnim DRUŽBENIM PROJEKTOM. Ne le jaz, ampak tudi mnogi mladi arhitekti širom sveta so si ravno skozi udejstvovanje na mednarodnih natečajih ustvarili številne karierne priložnosti. Slednje je splošno sprejeto dejstvo, zato se mednarodni ekosistem mladih arhitektov vztrajno širi in razvija. O tem pričajo: izjemno kvalitetni nagrajeni elaborati, med žiranti so številni uveljavljeni arhitekti iz celega sveta, visoki nagradni skladi in številne pozitivne zgodbe tekmovalcev.