ZVEZDOGLEDNICE V ITALJANSKEM KRAJU ROCCASCALEGNA

 
Povzetek:
Zvezdoglednice v italijanskem kraju Roccascalegna je knjiga, ki govori o: idejni arhitekturni zasnovi stavbnega kompleksa namenjenega opazovanju nočnega neba, njegovi umestitvi v prostor Roccascalegne in o povezovanju mladih arhitektov v mednarodne kreativne skupnosti. Pobudniki slednjih so organizatorji arhitekturnih natečajev za mlade arhitekte. Samoorganiziranje mladih je fenomen, ki ga vzpodbudi velika gospodarska kriza in razcvet digitalnih socialnih omrežij. Tako so po letu 2012, na različnih koncih sveta, vzniknili kreativni ekosistemi namenjeni mladim arhitektom. Rezultate njihovega dela si je moč ogledati na spletu ali v tiskanih publikacijah.
Knjiga tako predstavlja ideje, s katerimi je mogoče revitalizirati historično stavbno tkivo omenjenega kraja. Teoretična izhodišča (sociološka, urbanistična in arhitekturna) govorijo o: vzrokih za množičen pojav gradnje objektov namenjenih opazovanju nočnega neba, razvoju observatorijskega turizma in revitalizaciji grajene kulturne dediščine. Na osnovi le teh je nastal projekt zvezdoglednic.
Prvotna različica zvezdoglednic je bila zasnovana za potrebe mednarodnega arhitekturnega natečaja za mlade, še neuveljavljene, arhitekte – Observatory Houses v organizaciji Young Architects Competitions. Natečajni projekt je bil nato nadgrajen v magistrsko delo z naslovom: Opazovalnice neba v italijanskem kraju Roccascalegna. Sama knjiga je modificirana oblika omenjene naloge in je zaokrožena z nagrajenimi elaborati natečaja.

Recenzija
Po vsej sodobni Evropi narašča zanimanje za obnovo in revitalizacijo grajene kulturne dediščine. Pri tem ima pomembno vlogo tudi institut Evropske prestolnice kulture oziroma EPK. V letu 2012 je vloga Evropske prestolnice kulture pripadala tudi Mariboru in njegovim partnerskim mestom. V tem sklopu sta bili temeljite prenove deležna dva pomembna historična mesto tvorna stavbna sklopa; Vetrinjski dvor in nekdanji minoritski samostan, v katerem je nastalo novo lutkovno gledališče. Obe prenovljeni stavbi sta z novimi vsebinami postali pomembni generator oživljanja starega mestnega jedra in tudi širšega prostorskega razvoja Maribora.

Avtor knjige, Erik Vodenik, je bil leta 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture, študent arhitekture na mariborski univerzi in je spremljal aktivnosti povezane s prenovami spomeniško zavarovanih stavb. Zato ne preseneča, da je osrednja tema njegove knjige prav revitalizacija historične grajene dediščine. Z znanji in izkušnjami, pridobljenimi v času študija, se je udeležil mednarodnega natečaja za mlade arhitekte z naslovom Observatory Houses. Tema tega natečaja je bila oživitev srednjeveškega jedra italijanskega kraja Roccascalegna s pomočjo vnosa inovativnih programskih vsebin. Po zaključku natečaja je projekt pod mentorstvom prof. Uroša Lobnika nadgradil v magistrsko delo z naslovom Opazovalnice neba v italijanskem kraju Roccascalegna. Sedaj se je odločil, da glavne rezultate predstavi v poljudno-strokovni obliki in ji objavi v knjižni obliki.

Knjiga, ki je pred nami, ponuja priložnost za razmislek o vlogi in pomenu grajene kulturne dediščine v našem času, o položaju mladih arhitektov v sodobni družbi in o avtorjevih pogledih na to problematiko, ki so manifestirani na primeru revitalizacije Roccascalegne. Pri tem ima vidno vlogo tudi kreativna skupnost mladih ustvarjalcev, ki so se formirali okoli mednarodnih mladinskih natečajev. Slednji so sicer bolj posvetovalne narave, a imajo dovolj velik izobraževalni pomen, služijo popularizaciji arhitekturne ustvarjalnosti in – kar je morda najpomembnejše – odpirajo priložnosti vsem tistim, ki si želijo udejstvovanja na področju samostojnega in samoiniciativnega kreativnega arhitekturnega ustvarjanja. Tovrstni natečaji so med mladimi arhitekti vse bolj priljubljeni, saj podobnih delovnih priložnosti v okoljih, kjer delujejo, sami skorajda nimajo. Izkušnje tovrstnih tekmovanj mladim arhitektom nudijo priložnost, da se lažje pridružujejo starejšim stanovskim kolegom in skupaj z njimi enakopravno sodelujejo na nacionalnih ali mednarodnih natečajih, po drugi strani pa tudi, da se lažje med seboj povezujejo v kreativne skupine in tako samostojno nastopijo na visoko konkurenčnih tekmovanjih, ki imajo, tudi zaradi medijske prepoznavnosti, velik odmev v javnosti. Institut mladinskega arhitekturnega natečaja je razmeroma nov pojav. Avtor meni, da je to ena od reakcij na novo situacijo v sodobni arhitekturi, ki se je pojavila v obdobju gospodarske krize okoli leta 2010 in je še posebno prizadela mlado generacijo ustvarjalcev. Dandanes vse pomembnejše vloge mednarodnih mladinskih natečajev, ki so tudi v širši evropski javnosti vse bolj prepoznavni, ni mogoče več prezreti in zato avtor s svojim delom argumentirano odločno apelira na slovensko arhitekturno srenjo, da se do tega fenomena ustrezno opredeli.

dr. Igor Sapač

Recenzija
Naloga je postavljena v estetsko nadvse razgibano lokalno okolje Roccascalegne, v katerem, na robu skalnega previsa, dominirata grajsko poslopje in cerkvica Svetega Petra. Opazovalnice neba prvenstveno poudarjajo kvalitete omenjenega kraja ter tako nadgrajujejo obstoječo kulturno krajino in pripadajočo, nadvse slikovito, grajeno kulturno dediščino na nivo butične turistične destinacije.

Največji izziv pri likovno – arhitekturnem snovanju je bil poiskati odgovor na karseda subtilno umestitev raziskovalnih, opazovalnih in bivalnih objektov v občutljiv prostor Roccascalegne. Zaradi omenjenega izziva, stavbni kompleks ni zasnovan zgolj na podlagi praktičnih oziroma racionalnih kriterijih, ampak vključuje tudi estetske. Slednji se nanašajo predvsem na: prilagajanje nove stavbne strukture naravnemu okolju (strmo skalno pobočje pod gradom in cerkvico), vzpostavljanju odnosa do grajene kulturne dediščine, izkoriščanju prostorskih danosti in povezanosti bivalnih prostorov z dano kulturno krajino. Avtorju je uspelo estetske učinke projekta oziroma naloge doseči tako, da je zasnoval gručo majhnih stavbnih volumnov, ki se od vznožja sakralnega objekta kaskadno oziroma stopničasto spuščajo po pobočju do dovozne ceste. Likovno – kompozicijsko celoto kulturno – turističnega kompleksa zaokrožujejo: stopnišča, proga za transportno vozilo, prečni prehodi in izven nivojske ploščadi za skupinska opazovanja nočnega neba.

Tlorisi, prerezi in fasade dajejo nalogi estetski videz visokih kvalitet. Tudi vizualizacija projekta priča o visoko estetskem čutu avtorja. Prav tako: barve stavb (prilagojene lokalnemu okolju), uporabljeni tradicionalni materiali (les, kamen, suho zid, štokan beton, teraco beton) in krajinsko oblikovanje (lokalno rastje uporabljeno na strehah) kažejo na dober likovni okus avtorja.

Arpad Šalamon, slikar, grafik, upokojeni likovni pedagog