Občina je v okviru skupnega projekta LAS »Od Pohorja do Bohorja« za vse generacije prenovila poslovne prostore v starem mestnem jedru Slovenskih Konjic, v neposredni bližini cerkve svetega Jurija in ustanovila Poslovno in kreativno središče mladih pod imenom KO+Working Konjice. Prenovljene so bile 3 pisarne, sanitarije in večnamenska sejna soba. Vrednost prenove je znašala slabih 30.000 evrov. Prostori zagotavljajo sodoben način dela, delitev delovnega okolja ter so/delo/vanje med raznolikimi uporabniki. Tako se na enem mestu prepletajo: delo, izobraževanje in mreženje, kar je osnova za formiranje lokalne kreativne skupnosti.
KO+Working Konjice oziroma Poslovno in kreativno središče mladih je podporno okolje za uveljavljanje mladih podjetnikov in kreatorjev. Je stičišče mladih, podjetnih ustvarjalcev, ki iščejo pot v podjetništvo in svet kreativnih industrij. Projekt je namenjen vsem tistim entuziastom, ki nimajo ustreznih prostorov za delo, zadostnih podjetniških veščin in povezav z lokalnim poslovnim okoljem. Zanesenjaki, ki svojo podjetniško in/ali kreativno pot pričenjajo iz nič oziroma samostojno (brez vplivnih in premožnih podpornikov), potrebujejo za uspešno delovanje najprej: 1. prostor za delo, 2. skupnost podobno mislečih ljudi in 3. mentorja, ki premore znanja/izkušnje s področij: podjetništva, marketinga in tržnega komuniciranja (znamčenje in promocija). V okviru projekta počnemo naslednje:
1. ponujamo v (so)uporabo tri pisarne (10 delovnih mest) in večnamensko sejno sobo, namenjeno: izobraževanju, sestankovanju, poslovnim, kulturnim in drugim dogodkom, 2. uporabnike prostorov vabimo v KO+Working skupnost, ki prinaša številne ugodnosti (cenovno ugodna/dostopna podjetniška svetovanja in izobraževanja) in 3. z sredstvi, ki jih imamo na voljo izvajamo program katerega cilj je povečevati kompetence mladih. Naše poslanstvo/vizija je ustvariti prepoznavnost članov KO+Working skupnosti in jih povezati z lokalnim podjetniškim okoljem ( Dravinjska dolina ).
Vloga in pomen KO+Workinga Konjice v širšem Slovenskem prostoru
Splošno o KKS-ju
Razvojna vloga ustvarjalnih poklicev in dejavnosti v družbi in gospodarstvu je edinstvena. Zmogljivosti arhitekture, oblikovanja, oglaševanja, računalniškega programiranja, glasbe, gledališča, literature, kulturne dediščine in drugih dejavnosti, ki jih imenujemo kulturni in kreativni sektor (KKS), so mnogovrstne in v veliki meri (še) neizkoriščene. KKS je vse bolj relevanten za razvoj zdrave družbe in vzdržnega gospodarstva ter nepogrešljiv pri soočanju z ekološkimi, demografskimi, tehnološkimi in drugimi razvojnimi izzivi. Eden od namenov Centra za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je zapolniti raziskovalne, načrtovalske in proizvodne vrzeli v KKS ter prispevati k vzpostavitvi pogojev, v katerih bodo lahko ustvarjalci in podjetja s skupnim delom v polni meri izkoristili zmogljivosti in potenciale, s katerimi razpolagajo. Ključni korak na poti k temu cilju je postavitev ustvarjalcev, podjetnikov in ustanov na področju KKS ob bok drugim pomembnim dejavnostim, ki so prepoznane kot pomembne za našo prihodnost. Ena od glavnih značilnosti podjetij iz KKS je njihova majhnost. 97 % podjetij iz KKS v Sloveniji zaposluje do 9 zaposlenih, pri čemer 80 % podjetij zaposluje zgolj 1 osebo. Ta značilnost pa ni le slovenska posebnost, temveč je stanje, ki je povsem primerljivo z EU. Tudi tam kar 95 % podjetij v KKS zaposluje do 9 zaposlenih, od tega 70 % podjetij zaposluje zgolj 1 osebo,9 pri čemer je treba poudariti, da ob primerni podpori majhnost ni ovira za nadaljnji razvoj. Je pa za nadaljnji razvoj potenciala nujno potrebno dodatno opolnomočenje kulturnega in kreativnega sektorja.
Definicije in izzivi KKS-ja
Na nacionalni politični ravni se je pojem kreativnih industrij prvič začel uporabljati v Veliki Britaniji, kjer je Ministrstvo za kulturo, medije in šport (DCMS) kreativne industrije definiralo kot tiste panoge, ki »temeljijo na individualni kreativnosti, spretnosti in talentu s potencialom za ustvarjanje blaginje in delovnih mest s pomočjo razvoja intelektualne lastnine«. Takšne panoge naj bi bile naslednje: oglaševanje, arhitektura, umetnost in trgovanje s starinami, domača obrt, oblikovanje, modno oblikovanje, interaktivna prostočasna programska oprema (npr. videoigre), glasba, uprizoritvene umetnosti, založništvo, programska oprema ter televizija in radio (British Council, 2008–2011). Kulturni in kreativni sektor se namreč prevečkrat spopada s kadrovsko podhranjenostjo, finančno nestabilnostjo, pomanjkanjem marketinških in poslovnih kompetenc, pomanjkanjem infrastrukture in možnosti za povezovanje ter nezaščitenostjo intelektualne lastnine.
KO+Working odgovarja na izzive KKS-ja
Občina Slovenske Konjice s projektom KO+Working Konjice odgovarja na problematiko KKS-ja, tako da zagotavlja freelancerjem-pripadnikom KKS-ja: prostore za delo po cenovno dostopnih cenah, poslovna in marketinška znanja ter možnosti povezovanja z lokalnim podjetniškim okoljem. Raziskave so namreč pokazale, da država znotraj sektorja znatno podpira tudi same ustvarjalce, saj gre za pomemben, vendar finančno nestabilen sektor. Zato je pomoč države nujna. Večjo stabilnost je mogoče doseči tako, da se ustvarjalcem ponudi možnost pridobivanja znanj s področij: podjetništva, prodaje, marketinga, tržnega komuniciranja, oglaševanja, znamčenja itd. znotraj ustreznih okolij kot so: podjetniški inkubatorji, kreativni
centri, start-up ekosistemi, co-working prostori.
Danes so podobni centri kot je KO+Working Konjice oziroma Poslovno in kreativno središče mladih razširjeni po vsej Sloveniji, vendar KO+Working ni kopija enega izmed njih. Ideja o našem projektu sega v čas gospodarske krize, ko so bili: podjetniški inkubatorji, kreativni centri, start-up ekosistemi in co-working prostori še zelo redki. Omenjeni centri so v času gospodarske krize predstavljali odgovor na problem zaposlovanja mladih. KO+Working Konjice je neke vrste mešanica omenjenih centrov, vendar je v osnovi (delna) realizacija nove arhitekture, ki je in še nastaja v mednarodni skupnosti mladih arhitektov. Skratka, KO+Working ima čisto svoj izvor, kljub številnim podobnostim z ostalimi centri po Sloveniji. Omenjeni centri vključno z KO+Working-om so nastajali sočasno in neodvisno drug od drugega (ni prišlo do kopiranja), ker je šlo za gibanje mladih entuziastov v času gospodarske krize. Spodnje slike prikazujejo prvo idejno arhitekturno zasnovo Poslovnega in kreativnega središča mladih iz leta 2017. Lokacija projekta je zajemala območje nekdanje pekarne Rogla v Starem trgu v Slovenskih Konjicah.
