Ustvarjalen princip dela je lahko samo eden, oblike pa so lahko različne oziroma številne. Torej, področjem dela kot so: EV Arhitektura, Arhitekturni natečaji, Arti/tek/turni poligon, KO+Working Konjice in Publiciranje pristopam na enak, kreativen način. Samo oblike kreiranja so na omenjenih področjih različne. Na posameznem področju dela je nemogoče biti ves čas ustvarjalen. Vedno je potreben odmor, da se človek napolni z energijo in emocijami. Med tem, ko si vzamem premor na enem področju, sem lahko ustvarjalen na drugem. In ko potrebujem premor na drugem področju, grem na tretje in tako naprej. Ker sem dejaven na večih področjih, sem lahko ves čas v kreativnem pogonu.

Leta 2002, sem končal srednjo tehniško gradbeno šolo v Celju (danes: Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja). Šolanje sem nadaljeval na fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo na Univerzi v Mariboru, program Gradbeništvo VS (stari program), smer operativno-konstrukcijska. Leta 2009 sem diplomiral iz MEHANIKE LESENIH LEPLJENIH KONSTRUKCIJ pri profesorju Petru Dobrili. Po diplomi sem na matični fakulteti nadaljeval s študijem arhitekture, kjer sem leta 2012 diplomiral s področja načrtovanja javnih objektov pri profesorju Urošu Lobniku. Pod njegovim mentorstvom sem leta 2018 zaključil še podiplomski študij arhitekture.

Pod blagovno znamko EV ARHITEKTURA opravljam SAMOSTOJNO ARHITEKTURNO PRAKSO, ki temelji na lastni, KREATIVNO-OBLIKOVALSKI METODI. Izoblikoval sem jo skozi leta udejstvovanj na mednarodnih natečajih za mlade arhitekte. V ospredju moje samostojne prakse je vselej naročnik s svojimi: idejami, željami, potrebami, bivalnimi navadami in ekonomskimi zmogljivostmi. Da naročniku lahko ponudim kakovostno zasnovani objekt, moram poleg že omenjenega slediti tudi stoletni Vitruvijevi doktrini. Vitruvij v De architecturi utemeljuje arhitekturo kot dejavnost, ki je zasnovana na skladnosti in ravnotežju treh načel: »Lepote (venustas), trdnosti (firmitas) in koristnosti (utilitas).«

Eden od rezultatov moje samostojne arhitekturne prakse je SERIJA ENODRUŽINSKIH HIŠ, ki sem jo poimenoval: EV HIŠE. Obseg referenčnih del znaša: 3 izvedene hiše, 2 sta v gradnji, 5 hiš je v fazi projektiranja in 8 idejnih zasnov najverjetneje ne bo realiziranih (stranski načrtovalski produkt). Temeljne značilnosti EV Hiše so:

1. PRITLIČJA HIŠ SO BREZ HODNIKOV
2. PROSTORSKA ZASNOVA TVORI KUBUS VSAJ Z ENIM VOGALNIM IZSEKOM
3. Z IZSEKOM PRIDOBIMO POLODPRTE ZUNANJE PROSTORE (VHOD, TERASA)
4. NOTRANJI IN POLODPRTI ZUNANJI PROSTORI SE HARMONIČNO PREPLETAJO
5. SLEMENSKA STENA OMOGOČA VEČJO PROSTORNOST DNEVNIH PROSTOROV
6. VEČJI RAZPONI SE PREMOŠČAJO Z LESENIMI LEPLJENIMI KONSTRUKCIJAMI

Kreativno-oblikovalsko metodo sestavljajo:
1. SPOZNAVANJE NAROČNIKOVIH ŽELJA IN POTREB
2. ANALIZA IN VREDNOTENJE LOKACIJE OBJEKTA
3. VZPOSTAVITEV KREATIVNEGA DIALOGA Z NAROČNIKOM
4. SNOVANJE IDEJNIH RAZLIČIC OBJEKTA
5. SINTEZA IDEJNIH RAZLIČIC V KONČNO REŠITEV
6. IZDELAVA IDEJNE ARHITEKTURNE ZASNOVE

EV HIŠE je krovno ime za serijo enodružinskih hiš s skupnimi arhitekturnimi in konstrukcijskimi značilnostmi. So cenovno dostopne in nudijo nove možnosti bivanja. V osnovi so zelo fleksibilne in jih je mogoče prilagajati različnim naročnikom ter raznovrstnim lokacijam. ARHITEKTURO EV HIŠ OMOGOČA OSTREŠJE, PRI KATEREM SO UPORABLJENI LESENI LEPLJENI ELEMENTI. Tako so lahko špirovci samonosilni in jih ni potrebno podpirati z vmesnimi legami. Omenjeni konstrukcijski sistem omogoča snovanje dnevno-bivalnih prostorov z višjimi stropovi, s čimer se poveča njihova prostornost. Slemenska stena, ki poteka od pritličja do slemena v eni ravnini ločuje dnevno-bivalne prostore od spalno-servisnih ter ustvarja presečno ravnino med njimi. To pomeni, da lahko oba sklopa prostorov zamaknemo, s čimer pridobimo dva zunanja prostora. To sta vrtna terasa in pokriti vhod. Prostorska zasnova je optimizirana tako, da NE VSEBUJE HODNIKOV. S tem povečujemo tudi vrednost hiše na kvadratni meter. Streha je enovita in pokriva tudi zunanje, polodprte prostore. Hiši daje značilno podobo zunanja pokrita terasa. Slednja ponuja uporabnikom več intime in je neposredno povezana z dnevno bivalnimi prostori. Po etažnosti je EV hiša lahko: pritlična, delno nadstropna, galerijska in dvoetažna v primeru, da so spalni prostori v spodnjem pritličju. Dvoetažna različica je nadvse primerna za hribovita območja.

TEKMOVALNO/RAZISKOVALNO ARHITEKTURNO PRAKSO opravljam v okviru NEODVISNIH, mednarodnih arhitekturnih natečajev za mlade arhitekte. Sodeloval sem na 15-ih izzivih in bil 4-krat med nagrajenci. Že na svojem prvem tekmovanju v arhitekturnem komponiranju (Observatory Houses Competition, v organizaciji Young Architects Competitions) sem, takrat še študent arhitekture v Mariboru, dosegel vidnejši rezultat. Moj dosežek na mednarodni ravni je bil hkrati tudi velik uspeh za Mariborsko arhitekturno šolo, zato sem idejni projekt opazovalnic neba nadgradil v magistrsko delo. Ker so omenjeni natečaji predstavljali novost na področju arhitekture, sem se lotil NJIHOVE POPULARIZACIJE. Da bi bil pri promociji MEDNARODNEGA KREATIVNEGA EKOSISTEMA MLADIH ARHITEKTOV čim bolj uspešen, sem najprej magistrski projekt predelal v knjižno (monografsko) obliko z naslovom: ZVEZDOGLEDNICE V ITALIJANSKEM KRAJU ROCCASCALEGNA, nato pa sem pričel PISATI o mednarodni skupnosti mladih arhitektov in njihovih dosežkih. Pripravljal sem ČLANKE za: revijo Provinca, spletni portal: Kulturno medijski center Slovenija in lokalni časopis Novice. Prispeval sem tudi spis za Zbornik ustvarjalcev Dravinjske doline, ki je izšel pri: JSKD (območna izpostava Slovenske Konjice).

CO x (LIVING/WORKING/PLAYING) + PUBLIC je ime s katerim sem poimenoval NOVO ARHITEKTURO, ki nastaja med mladimi arhitekti širom sveta in katero tudi sam soustvarjam. Del slednje so namreč vsi moji nagrajeni elaborati. Gre za arhitekturo, ki podpira SKUPNOSTNI NAČIN ŽIVLJENJA in vključuje bistvene aspekte človekovega življenja (delo, bivanje, sprostitev, rekreacija, javno delovanje) na enem mestu. Posameznik lahko zelo naravno (hitro in brez stroškov) prehaja med življenjskimi funkcijami/aspekti, kar povečuje njegovo storilnost, mu prihrani čas in povečuje možnosti za razvoj novih produktov in storitev. Nova arhitektura je prvenstveno namenjena tistim mladim, ki si utirajo pot v podjetništvo in svet kreativnih industrij. Teoretično sem jo podkrepil z odkritji raziskovalca regionalnega razvoja Richarda Floride (knjiga: The Rise of the Creative Class). Delček nove arhitekture mi je v Slovenskih Konjicah, skozi projekt KO+WORKING KONJICE oziroma POSLOVNO IN KREATIVNO SREDIŠČE MLADIH, uspelo tudi realizirati.

Poklic arhitekta in z njim povezano kreativno snovanje objektov poskušam približati mlajšim generacijam skozi avtorski IZOBRAŽEVALNI program ARTI/TEK/TURNI POLIGON, ki temelji na specifičnih likovno-arhitekturnih delavnicah. K sodelovanju sem uspel privabiti tri osnovne šole in konjiško gimnazijo. Skratka sodelujem z vsemi šolami na Konjiškem. Skupaj z likovnimi pedagoginjami izvajamo likovno-arhitekturne delavnice, na katerih učenci ustvarjajo idejne arhitekturne projekte na osnovi predhodno izdelanih maket. Teoretične osnove arhitekturnega komponiranja poskušam učencem približati s pomočjo skrbno izbranega slikovnega gradiva iz mednarodnih arhitekturnih natečajev. Arti/tek/turni poligon je postal KOMPLEMENTARNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM s katerim zapolnjujemo vzel pomanjkanja arhitekturnih vsebin v javnem šolskem sistemu. Projekt je podprla tudi občina Slovenske Konjice v sklopu participativnega proračuna. O ARTI/TEK/TURNEM POLIGONU sem IZDAL KNJIGO z istoimenskim naslovom. Omenjeni izobraževalni program je že prestopil lokalne okvirje in se počasi širi po Sloveniji.

Skozi teoretični del delavnic odpiram vpogled v delo arhitekta, katerega poglavitna dejavnost je kreativno snovanje in načrtovanje objektov. Da bi učenci razumeli, kako poteka naše delo, jim predstavljam mednarodni ekosistem mladih arhitektov, ki je osnovan na tekmovanjih v arhitekturnem komponiranju. Rezultati tekmovanj so zbirke projektov, ki so prosto dostopne na spletnih straneh organizatorjev mednarodnih tekmovanj (Buildner, YAC competitions, Archstorming, ReUse Italy itd.). Na predstavitvah uporabljam natečajne elaborate (Microhomes), katerih obseg je primeren za vse tiste, ki se šele spoznavajo z arhitekturo. Za potrebe praktičnega dela delavnic sem si sposodil tematiko o snovanju majhnih hišic za trajnostno bivanje na površini zgolj 25 m2 iz serije natečajev Microhomes (Buildner). Ustvarjalni izziv sem zasnoval v štirih korakih. V prvem učenci izdelajo maketo objekta (Hiška 5x5 - neto tlorisna površina 25 m2) s pripadajočim vrtom v merilu 1:50. V drugem koraku sestavijo iz hišic in pripadajočih vrtov Pixel village. V tretjem koraku učenci poustvarijo hišico v realni velikosti, s čimer pridobijo občutek za merilo. V četrtem koraku ustvarijo idejni arhitekturni projekt v tehniki risba-kolaž na formatu A3. Končni izdelek je likovna kompozicija podob, ki jo sestavljajo: risbe (tlorisi, prerezi, fasade, 3D prikazi), fotografije (Hiška 5x5, Pixel village) in opis naloge.

Nadgradnja Arti/tek/turnega poligona je DRUŽBENI projekt KO+WORKING KONJICE oziroma POSLOVNO IN KREATIVNO SREDIŠČE MLADIH, ki se nahaja v secesijski stavbi v središču mesta (Stari trg 36). Na mojo pobudo je Poslovno in kreativno središče mladih ustanovila občina Slovenske Konjice katerega cilj je: vzpostaviti podporno okolje za uveljavljanje mladih podjetnikov in kreatorjev na širšem Konjiškem, ŠIRITI KULTURO KREATIVNIH INDUSTRIJ in nekaj doprinesti k oživljanju starega mestnega jedra Slovenskih Konjic. Na proces ustanavljanja KO+Working Konjice so pomembno vplivale IDEJNE ARHITEKTURNE ZASNOVE, ki sem jih ustvaril na podlagi: uvida v delovanje Likovnih prijateljevanj, spoznanj ameriškega raziskovalca regionalnega razvoja Richarda Floride (knjiga: The Rise of the Creative Class) in refleksije lastnega (kreativnega) načina življenja. Med idejnimi zasnovami izstopa nagrajeni elaborat na mednarodnem arhitekturnem natečaju: ADELAIDE CREATIVE COMMUNITY HUB, v organizaciji Bee Breeders Architecture Competition Organisers (danes Buildner Architecture Competitions) s katerim sem pospešil postopek ustanavljanja. Danes imamo tako na voljo: tri pisarne za so/delo/vanje 12-ih uporabnikov, večnamensko sejno sobo, namenjeno: izobraževanju, sestankovanju, poslovnim, kulturnim in drugim dogodkom in sredstva za izvajanje poslovno-izobraževalnih vsebin. KO+Working Konjice, ki ga med drugim tudi VODIM, mi omogoča poslovanje in javno delovanje na enem mestu (EV ARHITEKTURA, ARTI/TEK/TURNI POLIGON, NATEČAJNO DELO, RAZVIJANJE KO+WORKING-A), kar predstavlja bistvo sodobnih, KREATIVNIH DELOVNIH OKOLIJ. Z projektom med drugim odgovarjamo na izzive s katerimi se sooča Kulturni in kreativni sektor v Sloveniji (del KKS-ja je tudi arhitektura).

Lokalna javnost me je spoznala, ko sem postal ŠTIPENDIST LIKOVNIH PRIJATELJEVANJ. Organizirala jih je medijska hiša Novice d.o.o. Štipendija mi je poleg prepoznavnosti prinesla tudi naročilo za oblikovanje prostorov GALERIJE LIKOVNIH PRIJATELJEVANJ. V času študija sem ustvaril še dva vidnejša projekta, ki sta pomembno vplivala na razvoj moje kariere in sta potekala v sodelovanju z MCDD. Prvi projekt je ULIČNO RAZSTAVIŠČE ZA MLADE, ki je še danes aktiven in ga sedaj podpira občina Slovenske Konjice. Drugi projekt je Mladinske kreativne produkcije (MKP), ki pa je zaključen. Vizija slednjega je bila vzpostaviti podporno okolje za uveljavljanje mladih arhitektov. Cilje smo dosegli s formiranjem kreativne skupnosti mladih arhitektov, organiziranjem neformalniharhitekturnih natečajev (izvedeni so bili 4-je natečaji) in izdajanjem revije (izšla je v dveh izvodih). K sodelovanju sem uspel privabiti tudi mariborsko šolo za arhitekturo in njene študente. Na idejo sem prišel po zaslugi prijatelja, pesnika in pisatelja Aleša Jelenka, ki mi je približal svet mladinske literarne ustvarjalnosti. Sistem za uveljavljanje mladih literatov sem poskušal prenesti v arhitekturo in MKP je bil dober poskus. Na podlagi MKP-ja sem odkril MEDNARODNI NATEČAJNI EKOSISTEM MLADIH ARHITEKTOV, ki je bil takrat še v povojih. MKP je bil precej podoben omenjenemu mednarodnemu ekosistemu, čeprav je nastal povsem NEODVISNO od njega, kar je mogoče tudi razložiti. V času gospodarske krize smo mladi, angažirani arhitekti povsod po svetu iskali nove poti kariernega razvoja in enostavno DUH ČASA je bil naklonjen tovrstnim DRUŽBENIM PROJEKTOM. Ne le jaz, ampak tudi mnogi mladi arhitekti širom sveta so si ravno skozi udejstvovanje na mednarodnih natečajih ustvarili številne karierne priložnosti. Slednje je splošno sprejeto dejstvo, zato se mednarodni ekosistem mladih arhitektov vztrajno širi in razvija. O tem pričajo: izjemno kvalitetni nagrajeni elaborati, med žiranti so številni uveljavljeni arhitekti iz celega sveta, visoki nagradni skladi in številne pozitivne zgodbe tekmovalcev.